Barvite igrarije

Članice aktiva mobilnih specialnih pedagoginj OŠ dr. Slavka Gruma Zagorje smo že četrto šolsko leto zapored organizirale delavnice Barvite igrarije. Najprej 26. januarja 2016 na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, nato pa 2. februarja 2016 še na podružnični šoli OŠ Toneta Okrogarja v Kisovcu. Povabljeni so bili učenci osnovnih šol iz Zagorja, Izlak, Mlinš in Kisovca, do vključno 5. razreda, ki obiskujejo ure dodatne strokovne pomoči. Letos pa smo z največjim veseljem na omenjene delavnice sprejele prav posebne goste – nekaj učencev iz posebnega programa vzgoje in izobraževanja na OŠ dr. Slavka Gruma. Namen skupnega druženja je bil, da so se učenci v sproščenem vzdušju spoznavali in sodelovali ter pod strokovnim vodstvom v igri dosegali različne specialno-pedagoške cilje.

Na začetku smo možgančke zbudili ob zvijanju telesa, saj smo poskušali oblikovati črke. Ne! Nismo se učili pisati v zvezek! To znamo že skoraj vsi. Tudi tega nismo pozabili kam se obrne črka b in kam d. Ampak s celim telesom smo oblikovali črko, ki nam jo je pokazala specialna pedagoginja Neva. To pa je težko, a zelo zabavno. Naj vam izdam, da je najlažje oblikovati črko I. Najtežje pa … Uf, recimo črko G. Poskusite. Včasih smo si morali pomagati tudi s prijateljevo roko ali nogo.

Sledile so vaje z zelo dolgimi slamicami. Sedaj pa boste rekli, da ne znamo pit iz slamic, kajne? Seveda to vsi obvladamo. Ampak to, kar smo delali mi, je nekaj čisto posebnega. V štafetni igri smo prenašali majhne listke iz enega na drug konec učilnice. To smo naredili tako, da smo listek z vpihom zadržali na slamici. Naša logopedinja Nevenka pravi, da s takšnimi vajami urimo tudi svoj jeziček, da nam bolj gladko teče. Zmagovalci teh iger smo bili vsi, saj smo vsi uspeli priti do cilja.

Nato so se učenci razdelili v skupine in se preizkusili v različnih spretnostih. Iz slanega testa so oblikovali črke in števila, obrisali so svojo roko, jo po svoje pobarvali, izrezali in se zabavali ob akrobacijah igre Twister, izdelovali svečnike in se igrali prav poseben kviz. Specialne pedagoginje smo vmes poskrbele za krajše odmore. Ko so vse skupine zaokrožile po delavnicah, je lahko vsakdo še enkrat preizkusil tisto, ki mu je bila najbolj všeč. Z majhnim presenečenjem ob zaključku so učenci po uri in pol veseli odšli domov.

Z zavzetostjo in dobro voljo so pokazali trenutno znanje, ustvarjalne spretnosti, motivacijo in – kar je najpomembnejše – vztrajnost ter uspešnost tudi tam, kjer sprva niso bili prepričani o svojih sposobnostih.

Kajta Repe